GNOZ PROTEST

PRIDI NA GNOZ PROTEST 

Genocid se Nadaljuje, Okupacija se Zaostruje

Pred kratkim naznanjen t.i. Trumpov mirovni načrt za Gazo je sicer obljubil prekinitev ognja, konec stradanja prebivalstva in konec trpljenja Palestincev. Vendar pa Izrael še vedno ubija, strada, razseljuje palestinske otroke, grozi družinam palestinskih zapornikov, na Zahodnem bregu pa pospešeno gradi nove naselbine in terorizira prebivalstvo. Od sedaj naprej bo to počel celo z blagoslovom Varnostnega sveta, potem ko so ZDA sklenile dogovore o bodočih kupčijah in vanjo vključile tudi naivno Slovenijo. Če danes dopustimo teptanje mednarodnega prava v Palestini, kje bo poteptano jutri? Tega ne moremo in ne smemo dovoliti. Zato skupaj ustavimo vladavino nasilja in kapitala! Za uro, dve, dan ali dva se ustavimo in poglejmo svet od blizu, pomislimo na prihodnost palestinskih otrok in vseh naših otrok, ki odraščajo v ta svet. Vemo, da sta genocid in apartheid v Palestini le utelešenje najhujše sprevrženosti tega sveta. Tu pa so še Sudan, DR Kongo, Ukrajina ... Odpravimo se na ulice v petek, 28.11., od 15. ure dalje in pokažimo, da nam je mar! Zberimo se povsod, po centrih vasi in krajev, pred občinskimi prostori in mestnimi hišami!

Skupaj izrecimo glasen NE okupaciji Palestine in nadaljevanju genocida! In jasen DA za svobodo in za prihodnost, enakopravno za vse Palestince. Z lonci in pokrovkami, plakati in transparenti se pridružimo akcijam, ki bodo ta dva dneva potekale po vsej Evropi! 

Združenje pobud za solidarnost s Palestino

Petek, 28.11, Ljubljana 

15.00 Prešernov spomenik: 

Ustavimo vse! Prinesite lonce, pokrovke in transparente! 

17.00 Lučke za Gazo! 

19.00 Klub Kazina: Koncert Dan Sredozemlja za Palestino: palestinska, sirijska, libanonska in slovenska glasba. 

Sobota, 29.11, Ljubljana 

11.00 Prešernov spomenik: 

Obeležitev mednarodnega dneva solidarnosti s palestinskim narodom

Decembra bo Slovenija predsedovala Varnostnemu svetu ZN. Slovenija je bila članica VS v letih 2024/2025 in bo decembra spet prevzela predsedovanje.
Slovenija je kandidirala za VS pod sloganom “krepimo zaupanje - varujemo prihodnost”.
Kot predsedujoča država lahko decembra še vpliva na potek razprav v VS o Palestini.
To bo zadnja priložnost slovenske vlade, da se v VS zavzame za mir in spoštovanje mednarodnega prava v Palestini, ki je testni primer za spoštovanje mednarodnega prava nasploh.
Vlada ne sme nasesti navideznemu premirju.
Vlada RS mora v VS odločno: - vztrajati pri upoštevanju humanitarnega prava.
Izrael še vedno omejuje in pogojuje vstop humanitarne pomoči v Gazo, kar je kršitev mednarodnega prava in dolžnosti Izraela kot okupacijske sile.

- zahtevati izpustitev še pridržanih palestinskih ujetnic in ujetnikov,
zlasti otrok in humanitarnih in zdravstvenih delavk in delavcev.

- vztrajati pri spoštovanju mednarodnega prava in zagovarjati končanje okupacije in apartheida.

Lani je Meddržavno sodišče odločilo, da sta izraelska okupacija in priključitev palestinskih ozemelj nezakoniti,
diskriminatorni zakoni in politike proti Palestinkam in Palesticem pa kršijo prepoved rasne segregacije in apartheida.
Meddržavno sodišče je Izraelu naložilo, da preneha z okupacijo, odstrani nezakonite naselbine na Zahodnem bregu, plača reparacije palestinskim žrtvam in omogoči vrnitev z domov razseljenih Palestincev.
Slovenija mora v VS zagovarjati spoštovanje odločitev Meddržavnega sodišča.
- zavračati načrtovanje prihodnosti Gaze brez sodelovanja njenih prebivalk in prebivalcev in zagovarjati pravico Palestink in Palestincev do samoodločbe.
Nobene prehodne uprave Gaze brez prebivalk in prebivalcev Gaze, nobenih načrtov za rekonstrukcijo Gaze brez prebivalk in prebivalcev Gaze.
V središču razprav o prihodnosti morajo biti potrebe in volja Palestink in Palestincev.
Morebitne mednarodne mirovne sile morajo zaščititi palestinsko prebivalstvo, ne postati podizvajalke izraelske okupacije.

NAJ DODAM ŠE EN RAZMISLEK: 

Odlomek iz daljšega besedila Zlato jajce neoliberalizma

Ne moremo se slepiti, za isti sistem gre, ki je povzročil že toliko morišč po vsem svetu. Zame so demonstracij za prebivalstvo Gaze, tudi demonstracije proti imperializmu in neoliberalizmu, zato ker take tudi morajo biti. Mi se moramo upreti zločinskemu sistemu in mu preprečiti nadaljevanje grozljivih zločinov, ki jih povzroča. Se vidimo na obeh shodih!

Alenka Sottler

 PROSIM, DELITE ! 

VABIM TE NA GNOZ SHOD ZA PALESTINO. VEČ NA:  GNOZ SHOD ZA PALESTINO       

GANDIJEVA KOČA

Januarja 1978 je znani mislec in revolucionarni ideolog Ivan Illich prišel v Sevagram, da bi odprl konferenco. Med bivanjem je večino časa preživel v Gandhijevi koči. Srkal je njen mir in njen duh ter ju v svojem otvoritvenem govoru na konferenci poskušal izraziti v svojem neponovljivem slogu. Nastal je edinstven poklon preprosti stavbi in temu, kar predstavlja.

 

Prijatelji!

Danes zjutraj, ko sem sedel v tej koči, v kateri je živel Mahatma Gandi, sem poskušal v sebe vsrkati duha njenega koncepta in njeno sporočilo. Dve stvari v tej koči sta me navdušili. Ena je njen duhovni vidik, druga pa njeno udobje. Poskušal sem razumeti Gandijev pogled na gradnjo koče, zelo mi je bila všeč njena preprostost, lepota in urejenost. Koča razglaša načelo ljubezni in enakosti vseh. Ker je hiša, ki mi je bila dodeljena v Mehiki, v mnogih pogledih podobna tej koči, sem lahko razumel njen duh.

Ugotovil sem, da ima koča sedem različnih prostorov. Ko vstopiš, je prostor, kjer odložiš čevlje in se fizično in duševno pripraviš na vstop v notranjost. Sledi osrednji prostor, ki je dovolj velik, da sprejme veliko družino. Danes zjutraj ob štirih, ko sem tam sedel in molil, so štirje ljudje sedeli z mano, naslanjali so se na eno od sten, na drugi strani pa je bilo dovolj prostora za še enkrat toliko ljudi, če bi sedeli skupaj. To je soba v katero lahko stopi vsakdo in se pridruži drugim. Tretji prostor je tisti, kjer je Gandi sam sedel in delal. Obstajata še dve sobi – ena za goste in ena za bolnike. Obstaja tudi odprta veranda in prostorna kopalnica. Vsi ti prostori so med seboj smiselno in organsko povezani.

Imam občutek, da bi se bogati ljudje, če bi prišli v to kočo, norčevali iz nje. Ko gledam z vidika preprostega Indijca, pa ne vidim razloga, zakaj bi morala biti hiša večja od te. Ta hiša je narejena iz lesa in blata. Niso je gradili stroji, ampak človeške roke. Jaz jo imenujem koča, vendar je v resnici dom. Med hišo in domom je razlika. Hiša je kraj, kjer človek hrani svojo prtljago in pohištvo. Njen namen je bolj varnost in udobje pohištva kot človeka samega. V Delhiju, kjer sem bil nastanjen, je bila hiša, ki je ponujala veliko udobja. Stavba je bila zgrajena z vidika tega udobja. Narejena je bila iz cementa in opeke in je bila kot škatla, v katero se dobro prilegajo pohištvo in druge udobnosti. Razumeti moramo, da nam pohištvo in drugi predmeti, ki jih zbiramo v našem življenju, nikoli ne bodo dali notranje moči. To so, tako rekoč, bergle invalidne osebe. Več udobja imamo, večja je naša odvisnost od njega in bolj omejeno je naše življenje. Nasprotno, pohištvo, ki sem ga našel v Gandhijevi koči, je drugačne vrste, saj nam nudi le malo razlogov, da bi bili od njega odvisni. Hiša, opremljena z vsemi vrstami udobja, kaže, da smo postali šibki. Bolj ko izgubljamo moč za življenje, bolj smo odvisni od predmetov, ki jih kopičimo. To je podobno kot naša odvisnost od bolnišnic v povezavi z našim zdravjem in odvisnost od šol v povezavi z izobraževanjem naših otrok. Na žalost niti bolnišnice niti šole niso pokazatelj zdravja ali inteligence naroda. Dejansko je število bolnišnic pokazatelj slabega zdravja ljudi, število šol pa njihove nevednosti. Podobno tudi številčnost življenjskih udobnosti zmanjšuje izražanje ustvarjalnosti v človeškem življenju.

Na žalost je paradoks te situacije v tem, da tisti, ki imajo več takih udobnosti, veljajo za superiorne. Ali se ne bi za nemoralno štela družba, v kateri bi se bolezni pripisovalo večji pomen od zdravja in bi tisti, ki uporabljajo umetne noge, veljali za bolj napredne? Ko sem sedel v Gandhijevi koči, sem z žalostjo razmišljal o tej perverznosti. Prišel sem do zaključka, da je napačno misliti, da je industrijska civilizacija pot, ki vodi k razvoju človeka. Dokazano je, da za naš gospodarski razvoj ni potrebno vedno več in več proizvodnih strojev in vedno večje število inženirjev, zdravnikov in profesorjev. Prepričan sem, da so ljudje, ki bi radi imeli hišo večjo od te koče, v kateri je živel Gandi, revni v mislih, telesu in načinu življenja. Žal mi je zanje. Na ta način prepustijo sebe in svojo živo eksistenco neživi strukturi. Pri tem izgubijo prožnost svojega telesa in vitalnost svojega življenja, imajo malo stikov z naravo in s svojimi bližnjimi.

Ko vprašam današnje načrtovalce, zakaj ne razumejo tega preprostega pristopa, ki nas ga je naučil Gandi, mi odgovorijo, da je Gandijev način zelo težak in da ga ljudje ne bodo mogli slediti. Vendar je resničnost takšna, da Gandijeva načela ne dopuščajo prisotnosti posrednikov ali centraliziranega sistema, zato načrtovalci, menedžerji in politiki zanj nimajo veliko interesa. Kako to, da se tega ne razume? Je to zato, ker ljudje menimo, da nas bodo laži in moč prisile pripeljali do želenega cilja? Ne. To ni res. Sleherni človek zelo dobro razume, da so pravi načini tisti, ki ga bodo pripeljali do pravega cilja. Le ljudje, ki imajo neke lastne interese, se nočejo tega zavedati. Bogati ne želijo razumeti. Ko rečem bogati, mislim na vse tiste ljudi, ki imajo ugodnosti, ki niso na voljo vsem. To se nanaša na življenje, prehranjevanje in gibanje. Njihovi načini uživanja so takšni, da so bili prikrajšani za sposobnost razumevanja resnice. Prav za te ljudi je Gandi težko razumljiv in sprejemljiv. To so tisti, za katere preprostost nima nobenega smisla. Njihove okoliščine jim žal ne omogočajo, da bi videli resnico. Njihova življenja so postala preveč zapletena, da bi se lahko rešili iz pasti, v kateri so se znašli. Na srečo večina ljudi nima toliko bogastva, da bi postali imuni na resnico preprostosti, niti ne živijo v takšni revščini, da bi jim manjkala sposobnost razumevanja. Tudi če bogati vidijo resnico, se nočejo sprijazniti z njo. To je zato, ker so izgubili stik z dušo te dežele.

Mora biti povsem jasno, da je dostojanstvo človeka mogoče le v samozadostni družbi in da trpi, ko se le ta približuje progresivni industrializaciji. Ta koča omogoča zadovoljstva, ki so na ravni družbe. Tukaj je ključna samozadostnost. Razumeti moramo, da nepotrebni predmeti in blago, ki jih človek poseduje, zmanjšujejo njegovo sposobnost, da iz okolice črpa srečo. Zato je Gandi večkrat poudaril, da mora produktivnost ostati v mejah potreb. Današnji način proizvodnje je takšen, da ne pozna meja in se brez zadržkov povečuje. Vse to smo doslej tolerirali, vendar je prišel čas, ko moramo razumeti, da se z vse večjo odvisnostjo od strojev približujemo lastnemu samomoru. Civilizirani svet mora začenjati razumeti, da to ni prava pot, če želimo napredovati. Človek bi moral spoznati, da je zanj kot posameznika in tudi za družbe najbolje, da ljudje zadržijo zase le toliko, kolikor je potrebno za njihove trenutne potrebe. Moramo najti način, kako to mišljenje izraziti na način, da bo lahko vplivalo na spremembo vrednot današnjega sveta. Te spremembe ni mogoče doseči z vladno prisilo ali preko centraliziranih institucij. Ustvariti je treba javno mnenje, ki bo ljudem omogočalo razumeli, kaj predstavlja osnovo družbe. Danes se človek z avtomobilom čuti nadrejen človeku s kolesom, čeprav je, če gledamo z vidika splošne norme, kolo prevozno sredstvo množic. Kolesu je zato treba dati prednost in vse načrtovanje cest in prometa bi moralo potekati na podlagi kolesa, medtem ko bi avtomobil moral dobiti drugotno mesto. Dejanska situacija pa je ravno obratna, saj so vsi načrti narejeni v korist avtomobilu, kolo pa je potisnjeno na drugo mesto. Potrebe navadnih ljudi so tako zanemarjene v primerjavi s potrebami višjih slojev.

Ta Gandijeva koča kaže svetu, kako je mogoče dvigniti dostojanstvo navadnega človeka. Je tudi simbol sreče, ki jo lahko pridobimo z izvajanjem načel preprostosti, predanosti in resnicoljubja. Upam, da boste na konferenci o tehnikah za revne v tretjem svetu poskušali to sporočilo nenehno ohranjati pred očmi.

                                                                                                             Ivan Illich

Uvodna misel in prevod Ira Zorko

Ivan  Illich  https://en.wikipedia.org/wiki/Ivan_Illich

FORUM VOJNA IN MIR V EVROPI

Mnogi imajo (mo) dnevne skrbi grede različnih življenjskih problemov ter vprašanj. Številni morda tudi ne. Beseda na spodaj navedeni okrogli mizi pa je dala poudarek na miru in sobivanju.  

Ponedeljkova (3. 11. 2025) okrogla  miza na Forumu vojna in mir v Evropi na Filozofski fakulteti je bila zelo dobro organizirana in vsebinska. Čeprav sem pričakoval, kot je bilo napovedano, razpravo med vabljenima udeležencema Markom Hrenom in Iro Zorkom, se je organizator »Ne v mojem imenu« odločil za enakopravno sodelovanje vseh navzočih.

Ker nas je bilo malo in sami starejši se je poteza pokazala kot odlična. Krog se je vrtel s prenosom navideznega mikrofona in najprej s kratko predstavitvijo, pričakovanji in kratkim pojasnilom vsakogar, zakaj je prišel. Stiske družbe in tudi osebne izpovedi so pojasnile prave razloge vseh sicer maloštevilnih, a po znanju ter izkušnjah in na angažiranje pripravljenih navzočih.

V drugem krogu smo na isti način vsak posebej registrirali dejstva in probleme, vzroke ter posledice. Težiščno glede vojne. Opazna je bila predvsem razlika med navajanjem vzrokov ter ocenjevanjem dejstev med glavnima vabljenima, tematsko predvsem glede pozicij Ukrajine in Rusije.   

V tretjem in zaključnem krogu pa smo govorili na kratko o miru  in predlogih za mir. 

Kot sem lahko registriral težiščno naslednje vsebine:

• nevtralnost Slovenije in izstop iz NATA;
• aktivno zavzemanje za mir;
• podpiranje OZN (reformiranje, preprečevanje vojn,..);
• razorožitev  (najprej najnevarnejše jedrsko orožje, zatem vse ostalo, prepoved razvoja novega orožja..) – tudi najprej veliki in močni;
• podpirati suverenost držav;
• podpirati človekove pravice; (ne samo državne oz. meddržavno nedotakljivost meja);
• vplivati na naše oblastnike in odločevalce; (aktivnosti posameznikov, skupin, NVO…);
• preprečevati strah in sovraštvo v družbi in med ljudmi;
• poskušati doseči enotnost v družbi – najmanjši skupni imenovalec MIR;
• o vzrokih in posledicah vojn je bilo že veliko zapisanega in pojasnjenega (Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojn in mir; Ernest Hemingway: Zbogom orožje…); - tudi danes za vojnami stoji interes kapitala;
• zunanja politika, posledično vojna in mir, je odvisna od notranje politike;
• pritegniti mlade tako, da povezati naravo in  mir;
• imeti pogum za uresničevanje. 

Morebitne razlike posameznikov oz. skupin v gledanju na dejstva ne bi smele biti razlog, da si ne poskušamo prizadevati za mir.  

S spoštovanjem!

                                                                                     Miloš Šonc

...

ZA NOVO EVROPO: PROTI STRAHU, ZA VIZIJO

ALENKA SOTTLER / SEMENA STRAHU , ilustracija na temo eseja Edmunda Burka "A Philosophical Enquiry into the Origin of Our Ideas of the Sublime and Beautiful"

Alenka Sottler, junij 2025

Že pred časom sem zapisala, da se zavzemam za Novo Evropo. Verjamem, da je nujno začeti resno razpravo o njeni prihodnosti. Če tega ne storimo, se bomo kot družba zapletali v vse bolj patološke procese. Trenutna politična elita ne ponuja rešitev, temveč vlada s strahom ali se zateka k zgodovinskim vzorcem, kot je krepitev orožarske industrije in spodbujanje vojn — kar je Evropo že v preteklosti pripeljalo do katastrofe. Ustvarjanje vizije je že dolgo zapostavljena tema v javni razpravi, zasenčena s prevladujočim strahom in odzivi nanj. 

Strašenje državljanov je prisotno povsod — v politiki, medijih, zdravstvu, pri podnebnih spremembah — in nas sili k odločitvam, ki izhajajo iz strahu. Takšne odločitve pa niso nikoli dobre in lahko ogrozijo naš obstoj. Zato se moramo vprašati: od kod prihaja ta strah, kaj ga je sprožilo in zakaj se širi med ljudi? Katere vrednote smo kot Evropa opustili, da bi ohranili občutek varnosti? Zakaj smo zaradi strahu obstali in opustili dejavnosti, ki edine lahko strah premagajo? Zakaj smo se odpovedali svojemu glasu, kredibilnosti, ambicioznosti, ustvarjalnosti in sposobnosti iskrenega izražanja lastnega mnenja, prepričanj, pravic, potreb ali čustev,  ob spoštovanju sogovornika?                                                                                           Dokler ne povrnemo vsega, čemur smo se odpovedali, nas bosta strah in razdvojenost še naprej razjedala. Vsakič, ko bo Slovenija — in Evropa — kljub strahu rekla "ne", ko bo izrazila, kar resnično misli, tudi če ji svetovalci svetujejo drugače, bo strah izgubljal svojo moč.

Redki medijski avtorji si upajo zapustiti območje strahu in se podati v ustvarjalno razmišljanje o prihodnosti. Zato posebej izpostavljam kolumno Gorana Vojnovića, ki po mojem mnenju predstavlja prvi enostaven in izvedljiv načrt za oblikovanje vizije nove Evrope. Sama se temu predlogu pridružujem in vas vabim, da se mu pridružite tudi vi.

                                                                                                                      Alenka Sottler

https://www.dnevnik.si/objektiv/nova-evropa-2763276/

(izrezek z delom kolumne Gorana Vojnovića NOVA EVROPA, ki jo lahko preberete v celoti v Dnevnikovem Objektivu iz 30. oktobra 2025)

AMERIŠKO GIBANJE NO KINGS'

V tem prispevku sem zbrala nekaj informacij o rastočem množičnem ameriškem gibanju No King's.  

"Milijoni Američanov so se zbrali na ulicah v največjem zgodovinskem protestu v ZDA proti vladavini Donalda Trumpa. Vsedržavno gibanje No Kings pomeni prelomnico za ameriško demokracijo, saj državljani zavračajo avtoritarni nadzor in zahtevajo odgovornost oblasti. Profesor John Mearsheimer analizira strukturni propad prisilne politike in pojasnjuje, zakaj legitimnost, ne pa strah, ohranja resnično oblast. To nujno poročilo raziskuje, kako sedem milijonov mirnih protestnikov na novo opredeljuje meje oblasti v Združenih državah in kaj to pomeni za prihodnost demokracije." 

Odlično predavanje na YouTube z naslovom  Amerika se upira — milijoni ljudi v zgodovinskem protestu zavračajo Trumpovo vladavino! Žal je bilo predavnje umaknjeno, njegova različica pa j na voljo trenutno tu:                                       

Opis gibanja

Gibanje No Kings (v slovenščini: Brez kraljev) je nastalo kot množični protestni odziv proti predsedniku ZDA Donaldu Trumpu in njegovim politikam, ki jih mnogi označujejo za avtoritarne. Gre za državljansko gibanje, ki poudarja, da ZDA nimajo kraljev – torej da predsednik ne sme imeti absolutne oblasti. Njihovo geslo je: 

                                      "No Thrones. No Crowns. No Kings." 

– kar simbolizira zavračanje avtoritarizma. Protesti so bili nenasilni, a izjemno množični – več kot 7 milijonov ljudi se je udeležilo več kot 2700 dogodkov po vseh 50 zveznih državah ZDA.18. oktober 2025: vrhunec protestov, ki so potekali v mestih kot so New York, San Francisco, Washington, Chicago in New Orleans. Protesti so bili organizirani tudi mednarodno, z dogodki v več svetovnih mestih. Med govorniki je bil tudi senator Bernie Sanders, ki je nastopil v Washingtonu.

Gibanje združuje več kot 300 organizacij, med njimi: ACLU (Ameriška zveza za državljanske svoboščine),  Democratic Socialists of America, MoveOn, Indivisible, Party for Socialism and Liberation. Namen in sporočilo gibanja je braniti demokracijo pred koncentracijo oblasti. Pozvati državljane k budnosti, enotnosti in aktivnemu udejstvovanju. Gibanje sporoča: "Moč pripada ljudem."  

Gibanje No Kings je že na začetku doživelo izjemno množično podporo. Od protestov 14. junija 2025, ko se je več kot 5 milijonov ljudi iz vseh 50 zveznih državah ZDA, pa tudi iz več mest po svetu, udeležilo protestov, gibanje vztrajno raste. Vrhunec je gibanje doseglo nedavno 18. oktobra 2025 , ko se je več kot 7 milijonov ljudi se je zbralo na več kot 2700 dogodkih. Protesti so potekali v mestih kot so New York, Washington, Chicago, Los Angeles, pa tudi v evropskih državah, kot sta Španija in Nemčija DW. To je bil eden največjih protestnih dogodkov v ameriški zgodovini. Gibanje se aktivno organizira prek spletnih platform in lokalnih skupin. Aktivnosti je zdaj, namesto množičnih zborovanj, preusmerilo  v digitalno mobilizacijo, lokalne akcije in politični pritisk. Udarna stran gibanja je: https://www.nokings.org/

Gibanje No Kings' je močno podprl s svojo glasbo Mr. Newberger, ameriški glasbenik in satirik, znan po svojih duhovitih politično obarvanih pesmih. Njegov slog je mešanica folk glasbe, countryja in humorja, pogosto z ostrimi besedili, ki kritizirajo politične figure in razkrivajo družbene nesmisle. Deluje predvsem na platformi YouTube, kjer pod imenom Mr. Newberger's AI Funnies objavlja glasbene videe. Njegov hip hop komad No Kings je dosegel na milijone poslušalcev in ga lahko poslušate tu:   

 https://youtu.be/kbjNyAyfVcU?si=aNsiR_Qu_H_xsW6_

Sama sem za ta hip hop komad napisala slovensko protestno besedilo za branje na shodih in morebitno uglasbitev. Če ga še niste slišali, ga lahko preberete tu: 

NE KRALJEV, NE PUDLJEV!

 

NE KRALJEV!

NE PUDLJEV!

NE IMPERIALISTOV,

NE ŠTRUDLOV!

 

HOTELI ZASLUŽITI STE ,

SE ŠE NAPREJ REDITI,

REŠITI SVOJE

PARAZITSKE RITI.

 

VSEENO VAM JE,

ČE DATE VSE POBITI,

LE DA RASTEJO,

ŠE NAPREJ PROFITI!

 

VOJNO HOČETE,

TO SE VAM ZDI ZABAVNO,

NAJ DRUGI ZA VAS UMIRAJO,

TO JE ENOSTAVNO.

 

NE KRALJEV!

NE PUDLJEV!

NE IMPERIALISTOV!

NE ŠTRUDLOV!

 

DOBIČKI OD OROŽJA,

ZA VAS SO RES VELIKI

 JA, RAZSTRELIMO VSE!

DAJMO VSE RAZBITI!

 

NATO Z MRTVAŠNICO

HOČE DNAR SLUŽITI,                         

IN S KOGITIVNIM BLATOM,

MOŽGNE ZASVOJITI

 

LJUDJE SO PROTI VOJNI,

PROSIJO ZA MIR,

BOŠ Z VLAKOM

ŠEL NA FRONTO,

PRID NA PRVI TIR!

 

NE KRALJEV,

NE PUDLOV,

NE IMPERIALISTOV,

NE ŠTRUDLOV!

 

V GAZI VSAK NOV DAN

POBIJATE OTROKE,

 KRIMINALCI STE,

 KRVAVE SO VAM ROKE.

 

V UKRAJINI JE

VEČ TISOČ ČRNIH VREČ,

SVOJCI JIM NE MOREJO

PRIŽGATI NITI SVEČ!

 

NE BOMO DOPUSTILI,

DA BOSTE NAS POBILI,

OBSODILI VAS BOMO

IN V JEČO ZKLENILI!

 

NA AFRIŠKI PLANTAŽI,

ČEZ DAN BOSTE GARALI

DA BOSTE TAM LJUDEM,

TUDI VI KAJ DALI.

 

NO KINGS!

NO POODLES!

NO ŠNICELS! 

NO ŠTRUDELS!

                                                                                   Alenka Sottler

 *pudlji predstavljajo servilni politični razred EU in SLO 

CUKRARNA Z GRENKIM PRIOKUSOM / KRALJ ULICE M

CUKRARNA Z GRENKIM PRIOKUSOM 

Tudi sama se, posebej zdaj, ko postaja vse hladneje, pogosto sprašujem, koliko ljudi brez domov bi lahko dobilo stanovanje v recimo eni od takih velikih obnovljenih stavb kot je Cukrarna?  Dom za brezdomne ljudi ali pogosto vsebinsko izpraznjene dvorane z umetnostjo, ujeto v primež razpadajočega neoliberalnega sistema? Kaj so sploh naše prioritete? Ali smo povsem izgubili občutek za pravo mero? Odgovore na ta in podobna vprašanja išče tudi Miloš Šonc v spodnjem zapisu.
                                                                                                                Alenka Sottler

KRALJ ULICE M
Telefonski klic z jecljajočim glasom in v zadregi ni kazal nič dobrega in žal tudi nič posebnega. Eden od kraljev ulice M. nujno rabi pomoč v večjem znesku. Zbral je le 15,00 Evrov. Seveda bi lahko spregledal vse skupaj in se izgovoril, a se mi ne zdi pošteno.
Ko vprašam za razlog pove, da je poskušal spati na železniški postaji v Ljubljani, a zaradi mraza ni mogel. Ogrela ga ni niti hoja.
Najemodajalec ga je vrgel ven, ker ni mogel poplačati najemnine 150,00 EUR. Čeprav je prosil za odlog, je bil zavrnjen, češ, da če nima denarja, pač tudi ni stanovanja. Ampak tako je prostor oz. sobica, v kateri se stiska šest revežev, begunci, brezdomci in še kdo, ostala brez M. 
V stiski se je pač obrnil za pomoč na koga, ki bi ga razumel. In jo je dobil. Tudi objem in stisk mrzle roke, a s toplimi očmi so povedali vse. Brez velikih besed. Le z začudenimi pogledi nekaterih mimoidočih pred Sparom. 
A vendar se mi porajajo nekatera vprašanja, na katera bi bilo dobro dobiti odgovore.
Res je M. kralj ulice. V svoji svobodi, poštenosti, čisto vestjo in delom v preteklosti ter tudi v svoji bedi. 
Kralj mesta Ljubljane je postal župan Zoran Jankovič. V vsej svoji veličini najlepšega mesta na svetu. Tudi bogatega, sijočega in razkošnega. Vseeno pa z grenkim priokusom, »lepo obnovljene Cukrarne« in še katere stavbe, od gradu do Roga, kjer so povsod včasih kraljevali ljudje z roba življenjskih stisk, danes pa se turistom kažejo v razkošni preobleki. Saj je to tudi prav in ni narobe. A vendar bi bilo tisočkrat bolj prav, če bi dostojno poskrbeli za ljudi, ki nimajo doma, ki so v človeških težavah, za katere sami niso krivi in odgovorni. In da bi imeli vsaj toplo sobo v mrzli noči. Kjerkoli in kadarkoli.
In potem bi seveda bilo zelo napačno, če bi omenil samo kralja glavnega slovenskega mesta, ne pa tudi kralja, ali zaradi mene cesarja slovenskega »cesarstva.« Če je to slučajno dr. Robert Golob, ali kdorkoli drug iz dinastije posvetnih oblastnikov, o cerkvenih velikaših rajši ne bom govoril, potem je vsekakor »krivica,« da se tudi njim ne posveti besedo ali dve. Brez pričakovanih izgovorov, da niso pristojni za nekaj, da ni denarja, itd. 
Razumem, da je »nujno potrebno« investirati v protidronsko oz. v celotno protizračno zaščito v Ukrajini in drugje, ter da zmanjkuje denarja, idej in pripravljenosti, da bi našli dostojno in primerno bivališče za najrevnejše. Če v celi Ljubljani ni možno zgraditi, ali kupiti, ali najeti, ali kakorkoli zagotoviti neko nujno bivališče za ljudi na robu družbe, potem mislim, da je asocialnost vseh vladajočih elit bolj realna, kot sem si zmotno mislil.
Pravzaprav me niti ne zanimajo izgovori, zakaj to ni bilo in ni mogoče realizirati. Zanima me, kdo bo M. dal prenočišče naslednji mesec?
Vem in verjamem, da so to »nepomembna vprašanja,« ob vsem milijonih in milijardah evrov, ki jih »prekladate« iz postavke na postavko oz. iz ene odločitve na drugo, tako na vladi, v poslušnem parlamentu ter še kje. 
Kot družba smo se zelo spremenili na slabše. Tako v medsebojnih odnosih, kot v solidarnosti, tovarištvu, (kako bogokletna beseda) pomoči in še čem. Res pa je, da se hvalimo z največjimi oz. najvišjimi številkami po različnih mednarodnih in domačih statističnih kriterijih BDP, razvoja in kaj jaz vem česa še.
Le kralj ulice M. nima nič od tega. Pa je svoje prispeval v izgradnji tega »skupnega kraljestva.« Morda pa bo nova železniška postaja v Ljubljani imela vsaj dostojen, topel in odprt prostor tudi za ljudi njegovega kova. 

Miloš Šonc

Grosuplje   
 

Četrtek,   16. 10. 2025  

FESTIVAL MIRU

PRIDRUŽI SE MIROVNI FRONTI TU: MIROVNA FRONTA

PRIDRUŽI SE  NE v mojem imenu! tu: NE v mojem imenu!

VEČ NA:

https://www.mirovni-institut.si/festival-miru/

Toliko s strani Mirovnega Inštituta, katerega iniciativi se pridružuje tudi GLAS LJUDSTVA in sporoča:

Drage soborke, dragi soborci za mir in demokracijo,

v času vse bolj poblaznelega oboroževanja in vojnega hujskanja je še toliko pomembneje, da se zavzemamo za mir. Da nismo tiho, ko nas prepričujejo, da je oboroževanje edina možnost. Da se oglasimo, ko si želijo orožarski dobičkarji razdeliti kar petino letnega proračuna naše države. Zato vas v soboto, 11. oktobra med 11.00 in 18.00 vabimo v Park Zvezda na FESTIVAL MIRU, ki bo prostor srečevanja, dialoga in ustvarjalnosti, kjer bomo skupaj razmišljali in delali za prihodnosti brez nasilja in orožja.

 Skozi raznolik in zanimiv program bomo spoznavali različne poglede, iskali različne rešitve in na ljudski skupščini oblikovali predloge in zahteva za politične stranke pred parlamentarnimi volitvami!

Da bomo zares slišani, potrebujemo vašo prisotnost in vaš glas!

DRONDELIRIUM TREMENS: EVROPA GRE V VOJNO!

Foto: https://old.delo.si/novice/slovenija/franco-juri-novi-direktor-pomorskega-muzeja-piran.html

Vse kaže, da nas evropska in Natova vladajoča kasta intenzivno pripravlja na vojno z Rusijo in da pri tem ustvarjanju paranoje pridno sodeluje tudi naša javna TV. Prosto po Trumpovem nasvetu Zelenskemu in Evropi, češ, da je ta pravi trenutek za poravnati račune z Moskvo, ker naj bi bila Rusija gospodarsko šibka, nekakšen "papirnati tiger oz. medved" in po navdušenju ukrajinskega predsednika brez volilnega mandata, generalni sekretar Nata  in predsednica Evropske komisije, prvi celo z alfa-mačo govorico telesa-mahanjem s pestmi, napovedujeta sestrelitev ruskih letal, ki bodo kršila zračni prostor katere od držav članic Nata. Razburjena danska premierka, ki sicer tvega, da bo v kratkem ostala brez Grenlandije, govori o pravem napadu dronov na Dansko, seveda, zagotovo ruskih. Medtem Zelenski za drone nad Ukrajino obtožuje tudi Madžarsko, italijanska obveščevalna služba pa - kot razkriva časnik Il Fatto quotidiano - ugotavlja, da tistih nekaj brezpilotnih letalnikov, ki je zašlo na Poljsko, je tja usmeril ukrajinski digitalni sistem, ki preusmerja in zmede gps koordinate dronov. Nato smo zvedeli, da streho poljske zgradbe je uničila poljska obrambna raketa. Sedaj pa drone vidijo že povsod, prav tako ruske Mig, ki kršijo zračni prostor Nata ali preletavajo nemške vojaške ladje. Sicer edini droni, ki so padli in povzročili škodo, so tisti izraelski na plovilih humanitarne flotilje, ki pluje proti Gazi. Naša nepogrešljiva eksperta Klemen Grošelj in Dobran Božič ponavljata na Odmevih Natovo mantro o ruskem testiranju in provociranju, Evropa in Nato sta že na okopih, Evropska komisija pa je že zdavnaj Evropejcem predstavila in priporočila čudežno torbico za 72 urno preživetje v primeru vojne, nato pa sprejela 800 milijard evrov težak načrt oboroževanja, ki zahteva absolutno prepričevanje državljanov, da je ruski napad na Evropo za vogalom. Da bi bila mera polna so evropske članice Nata hkrati sprejeli zahtevo Trumpa po zvišanju obrambnega proračuna na 5% BDP oziroma 20% letnega državnega proračuna. Prav tako Trumpovo zahtevo po kupovanju ameriškega orožja, ki ga lahko nato šenkajo Ukrajini. Zelenski napoveduje napad na Kremelj in Ukrajina cilja z droni na jedrsko centralo v Kursku. Ker je javnost nekoliko skeptična, jo je bilo treba prestrašiti, prepričati in mobilizirati z nečem konkretnim; kaj boljšega od domnevno številnih ruskih brezpilotnih letalnikov, ki brenčijo že po vseh nebesih? Italijanski general je začudeno pripomnil; naša draga letala letijo in zapravijo vsakič ogromno denarja za vojskovanje z nizkocenovnimi droni.
Pa nekaj res ne štima pri tej razlagi; ali je Rusija res zainteresirana za neposredni spopad in vojno z Natom, ko njena armada še v Ukrajini napreduje komaj za nekaj centimetrov na dan in je po mnenju Trumpa le papirnati medved? Kaja Kallas, znana po skromnem talentu za refleksijo, je navdušeno pozdravila  nedavni preobrat ameriškega predsednika, ki je Zelenskega spodbudil k nadaljevanju vojne vse do osvoboditve vseh okupiranih ozemelj, torej tudi Krima. Seveda z naprednim ameriškim orožjem, ki ga bo kupila Evropa. Izrazila je navdušenje nad ponovno vzpostavljeno enotnost zahoda pod Trumpovi mareli. Dulcis in fundo: nas imajo za norca? Manipulacija je tako slabo izvedena, da smrdi vse do Antarktike. Je pa nevarna, ker ustvarja nervozo, strah in domnevo, da Rusija ne bi na sestrelitev njenih letal odgovorila z eskalacijo, temveč bi se ustrašila, ker se menda boji Amerike. Ruttejeva, Kallasova in Von der Leyenova Evropa verjame, da bi ji Trump takoj priskočil na pomoč. Res?

FRANCO JURI

Besedilo je bilo deljeno tudi na FB

p.s.

Za dodatne informacijo priporočam poslušanje pogovora z upokojenim ameriškim ambasadorjem Chasom Freemanom z naslovom KOALICIJA ZABLODELIH

VELJA JIM PRISLUHNITI

SILVIA FEDERICI: O VOJNI IN SOCIALNI REPRODUKCIJI

JOTI BRAR: JE BILA RUSKA INTERVENCIJA REVOLUCIONARNO DEJANJE?

DR.JONAS TÖGEL, RAZISKOVALEC S PODROČJA PROPAGANDE 

MIR SMO MI

 

Pismo javnosti ob mednarodnem dnevu miru: Mir smo mi

»Za mir se boriš – ne z orožjem, temveč z nepodkupljivostjo, vztrajnostjo, solidarnostjo in ljubeznijo.«  (Milica, Srbija, Pisma o vojnah in miru)    Na Mirovnem inštitutu smo letos v okviru akcije Živeti mir zbrali pisma 24 ljudi, ki so doživeli vojno. Prihajajo iz Palestine, Ukrajine, Ruande, Bosne in Hercegovine, Sirije, Sudana, Afganistana, Konga, Jemna in drugih držav. Avtorice in avtorji v svojih zapisih pripovedujejo o bolečih izgubah, ki jih je prineslo nasilje, in ob tem poudarjajo neprecenljivo vrednost miru. Ob 21. septembru, mednarodnem dnevu miru, povzemamo njihove misli, saj najbolje vedo, kako je živeti v vojni in kako se gradi mir.    Mir se ne zgodi sam od sebe. Zahteva trdo delo, prizadevanje za spravo in pravičnost ter dialog, ki vključuje vse glasove.  Ljubezen in sočutje sta temelj. Empatija in skrb za druge ustvarjata vezi, ki gradijo skupnosti.  Solidarnost povezuje. Mir je kolektiven proces, ki raste iz pravičnosti, medsebojne podpore in odpora proti vsakršnemu zatiranju.  Enakost prinaša varnost. Kjer imajo ženske in manjšine enake pravice ter soustvarjajo odločitve, se razvija resničen mir.  Znanje daje moč. Dostopno izobraževanje, spodbujanje nenasilja in spoštovanje različnosti zagotavljajo enake možnosti in temelje za sožitje.  Mirovništvo je pot v prihodnost. Kultura miru in nenasilja vodi v varnejši in pravičnejši svet.  Dialog gradi mostove. Premaguje predsodke, nacionalizme in zaprtost ter nas povezuje.   Nihče od avtoric in avtorjev ni zapisal, da mir zagotavljajo oboroževanje, nove tovarne orožja ali reklamiranje vojske v šolah. Nasprotno – njihova pričevanja jasno kažejo, da moč družbe ne merimo po orožju, temveč po sposobnosti graditi in ohranjati mir, po gospodarstvu, političnem ugledu, kulturi, umetnosti, pravičnosti in družbeni povezanosti.   Zato recimo ne oboroževanju in vojnam kot načinu reševanja političnih sporov. Recimo ne vsakršnemu nasilju. Zahtevajmo politiko, ki daje prednost diplomaciji, sodelovanju, razoroževanju in mirovnim rešitvam. Zahtevajmo, da se Slovenija in Evropska unija v besedah in dejanjih ravnata po načelih mirovništva.    Mir smo mi.    Hvaležni smo avtoricam in avtorjem pisem: Aber, Javanu, Juriju, Arleni, Abu Amri, Armandu, Divine, Anastasiji, Ayen, Mori, Jackie, Paymanu, Pacifique, Evi, Wafi, Emini, Nino, Lauri, Irene, Boru, Ebadu, Samar, Bave in Milici.    Mirovni inštitut  Pismo je bilo objavljeno na spletni strani Mirovnega inštituta na: https://www.mirovni-institut.si/pismo-javnosti-ob-mednarodnem-dnevu-miru-mir-smo-mi/